Povzeto po reviji Horizont - intervju Andrej Pirc - lastnik in direktor Agencija Grad - Potovanja Pirc
V zadnjih letih izložbe agencij in dnevne časopise pogosto pogosto dopolnjujejo barvni letaki in oglasi, ki vas vabijo na potovanja, za katerega se odločite v zadnjem hipu. In seveda po zelo ugodni ceni. Vsaj tako si predstavljamo. Kaj so v resnici ponudbe v zadnjem trenutko in kje so njene pasti ? Je to res najugodnejša izbira potovanja ? O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem turistične agencije Grad Andrejem Pircem, ki v agenciji izkušnje nabira 11 let. Last minute ponudbe so ga že takoj na začetku fascinirale, kmalu pa je pri njihovem pojavljanju in vsebini začel odkrivati neke določene zakonitosti, znanje o njih pa skuša sproti nadgrajevati in uporabiti v korist njihovih strank. Na vprašanje last minute ponudba da ali ne pa poda jasen odgovor: "Da!". Nadaljuje pa, da se je ob tem pomembno zavedati 2 dejavnikov, in sicer, da ni vsaka ponudba primerna za vsakega potnika in da je bolj kot zgolj čakati na zadnji trenutek predvsem pomembno rezervirati pravi trenutek, ki pa je lahko tudi pol leta ali leto od predvidenega datuma potovanja.
Last minute ponudba pomeni, če prevajamo, ponudba v zadnjem trenutko. Kaj je značilno zanjo?
Slovenskih prevodov angleške besedne zveze "last minute" je več, osebno se mi zdi najbolj pravilen "zadnji trenutek", naletimo pa še recimo na "zadnji hip", "zadnjo minutko" ali "zadnjo minuto". Ponudba v zadnjem trenutko je povezana z neprodanimi zmogljivostmi organizatorja potovanj ali hotelirja, največkrat s prostimi sedeži na t.i. čarterskem (najetem) poletu, saj vsak neprodani sedež pomeni manjši skupni zaslužek oz. izgubo organizatorja, zato se organizator poveže tudi s hotelirji in svojimi lokalnimi predstavništvi in poišče znižane cene za sobe v hotelih. Hkrati gre torej tudi za "ostanke" hotelskih kapacitet, ki se včasih odrazijo tudi v nižji kakovostni namestitvi.
V kolikšen času mora biti objavljena, da še lahko govorimo o last minute ponudbi ?
Gre za ponudbo, ki jo organizator potovanja razpiše oz. objavi relativno kratek čas pred predvidenim odhodom. Seveda s tem določimo zgolj časovni trenutek razpisa takšne ponudbe, nič pa ne povemo o ceni takšne ponudbe v primerjavi z redno ceno. Najbolj splošno je sprejeta teza, da smemo z "last minute" poimenovati ponudbe, ki so razpisane 14 dni ali manj pred začetkom potovanja. Potrošnik pogosto implicitno pričakuje, da bo last minute ponudba bistveno ugodnejša od redne, kar seveda ni vedno res; organizatorji počitnic in agencije so ugotovile, da na tak način nekoliko lažje prodajo aranžma. Last minute se sliši zelo modno in fino, morda celo seksi.
Kakšna pa je razlika med last minute ponudbo in znižano ponudbo ?
Osebno vedno bolj uporabljam tudi besedne zveze akcijska, znižana oz. posebna ponudba, ki so lahko razpisane kdajkoli, praviloma sicer 6 tednov pred odhodom ali manj. Tako je lahko posebna ponudba, objavljena mesec dni pred odhodom, bolj ugodna od tiste, objavljene nekaj dni prej.
Kaj pa pomeni ultra last minute ? Jih imamo v Sloveniji ?
Mislim, da se strinjava, da se sliši zelo dobro, na tržišču se pojavljajo v zadnjih 5 ali 6 letih, razpisane pa so zelo kratek rok pred odhodom, v glavni sezoni dan ali dva pred odhodom. Prodaja takšnih ponudb brez sodobne informacijske tehnologije praktično ne bi bila možna.
Koliko ljudi se odloča za ta način potovanja ?
Po mojih informacijah ne obstaja študija, ki bi primerjala različne organizatorje v različnih državah. Moja ocena za letalske paketne aranžmaje je, da približno plovica slovenskih potnikov poskrbi za rezervacijo manj kot mesec dni pred odhodom, torej kratkoročno.
Se za to obliko potovanja odločajo predvsem zaradi ugodne cene oz. kateri so še razlogi ?
Pri nas zadeve še niso na svojem mestu. Osebno se vedno zgledujem po nemškem in avstrijskem tržišču, najbližji mi je njihov model turistične agencije oz. organizatorja potovanj. Tudi pri njih je sicer opazen trend last minute ponudb, vendar so tam potrošniki bolje seznanjeni s pravili igre, ve se, kaj od tovrstne ponudbe potnik pričakuje, družine načrtujejo dopust. Pri nas je tržišče nekako pomešano, sorazmerno dosti je senzacionalističnega oglaševanja, ljudje hodijo marca in aprila spraševat za last minute z odhodom v avgustu ipd. Nemški poletni potovalni katalogi izidejo novembra ali decembra, Nemci naredijo ogromno rezervacij decembra, januarja, februarja in marca, ko so popusti za zgodnje rezervacije najvišji. Delna višina popustov z poznejšim mesecem rezervacije tudi upada. Eden od velikih razlogov za pozne rezervacije je negotovosot, ki je lahko posledica vojne, terorističnega napada, gospodarske krize in z njo povezane možnosti izgube službe; z vsem naštetim smo imeli v zadnjih letih precej opravka.
V Sloveniji opažam nekakšen začarani krog - pogrešam enoten nastop organizatorjev potovanj in agencij, ki bi istočasno že decembra ali vsaj v začetku januarja izdali katalog z ugodnimi popusti za zogodnje rezervacije, nato bi z obsežno oglaševalsko kampanjo spomnili javnost, da je potrebno pravočasno poskrbeti za poletne počitnice in ljudje bi tudi v službah poskrbeli za pravočasno načrtovanje dopustov, tako bi imeli dovolj časa za primerjanje ponudb in odločitev. Sedaj pa imamo položaj, ko prvi katalogi izidejo januarja, nato naslednji razdrobljeno februarja in marca ali celo v aprilu. Ker ni prave "počitniške klime", ljudje v službah dopustov ne načrtujejo dovolj zgodaj in zato seveda tudi ne morejo rezervirati. Naenkrat je tu maj in potem se glede na vse skupaj mislijo "Bom pa počakal na last minute ponudbo".
Gre to predvsem za mlajše poptnike, študente z več časa ali se te oblike potovanja poslužujejo vse starostne skupine?
V povprečju gre za mlajše popotnike, tudi bolj izobražene, seveda pa imamo tudi upokojence, ki se odločajo za tovrstno potovanje.
Zagovarjate, da ni vsaka ponudba v zadnjem trenutko primerna za vsakega potnika. Kje so pasti, ki jih običajno spregledamo ali nanje nismo pozorni ?
Predlagam, da hkrati tudi poveva, kakšen mora biti last minute potnik... Potrošnik v splošnem ne mara tveganja - tveganje pri teh ponudbah pa zna biti relativno visoko: npr. že ko se odločimo, da bomo počakali na last minute, tvegamo, da za željeno destinacijo v željenem terminu posebej ugodne ponudbe sploh ne bo, zato je pomembna čim večja fleksibilnost glede termina odhoda, trajanja potovanja, odhodnega letališča, destinacije, kamor smo namenjeni. Pogosto je vprašljiva tudi kakovost ponujenih namestitev; pri t.i. "fortuna" ponudbah npr. ne vemo imena, zatorej tudi ne točne lokacije hotela, poznamo le kategorijo in morda še približno lokacijo. Vso to pomanjkanje informacij ter tveganje povezano z njim nam nadomesti nižja cena, zato se moramo vedno vprašati, ali je nižja cena vredna tveganja. Res zahtevnim potnikom v splošnem odsvetujem čakanje na ponudbe v zadnjem trenutku.
Verjetno tovrstna potovanja prinašajo več težav. Recimo, kaj narediti, če hotel ne ustreza takšnemu, kot so vam obljubili ?
Pravila za ravnanje ter pravice potnika so pri ponudbah v zadnjem trenutku enake, kot pri rednih kataloških ponudbah - dobiti mora to, kar je obljubljeno v ponudbi oz. napisano na potovalni pogodbi.
Dobite veliko pritožb od potnikov, ki izberejo potovanje v zadnjem trenutku ? Kako jih rešujete ?
Tovrstnih pritožb je morda nekoliko več, vendar ne bistveno. Turistične agencije se moramo zavedati, da je enačba za zadovolstvo potnika oz. potrošnika sorazmerno preprosta: je razmerje med tem kar dobi in med tem, kar je pričakoval. Če bo torej dobil toliko, kot je pričakoval ali več, bo zadovoljen. Prave informacije so zato ključnega pomena za dobro odločitev in zadovoljstvo potnika; kakovostna turistična agencija mora svojo svetovalno funkcijo opraviti tudi pri ponudbah v zadnjem trenutku.
Poudarjate svetovalno funkcijo agencije.
Ja, menim, da je skoraj poslanstvo turističnih agencij, da ljudi oz. javnost, torej potencialne potnike, izobražuje ter jim pravilno svetuje oz. jih usmeri, kar ne velja samo za last minute ponudbe, ampak za cel zelo širok spekter storitev, ki jih dandanes ponujajo turistične agencije. Gre za nekakšno sodelovanje med potnikom in agencijo, dialog, ki je pogosto lahko prav prijateljski.
Ponudbe v zadnjem trenutku ne obstajajo za vse destinacije, ampak so praviloma povezane s čarterskimi poleti. Katere pa so najpogostejše ?
Grški otoki, Turčija, Španija s Kanarskimi otoki, Tunizija, Egipt, Italija, Malta, Bolgarija, Portugalska z Madeiro, Ciper, Maroko, Dominikanska Republika, Kuba, Mehika, Maldivi, Kenija, Venezuela, Kapverski otoki, Namibija, manj pa Mauritius, Sejšeli in še kakšna. Velja pravilo - bolj kot je destinacija oddaljena, bolj dolgoročno je objavljena ponudba v zadnjem trenutku - pri poletih za zgoraj navedene daljne destinacije iz Nemčije so znižane ponudbe objavljene že okoli meseca dni pred odhodom.
Katere lahko pričakujemo v poletnih časih ? Več destinacij v bližini morja ali nasprotno, destinacije z manjšim zanimanjem ?
Reciva takole - na vrhuncu sezone od druge polovice julija in vsaj do 20. avgusta je last minute ponudb zelo malo, hoteli so zelo zasedeni in osebno za odhod v tem obdobju ne bi čakal na akcije, Lani je bil sicer julij presenetljivo bogat z akcijami. Generalno lahko rečeva, da bodo verjetno najboljše ponudbe za destinacije, kamor leti največ letal - iz Ljubljane trenutno kot kaže Kreta, Rodos, Tunizija, Turčija, za slednjo je tudi precej poletov iz avstrijskih letališč.
Kdaj je najboljši čas za last minute počitnice, da dobimo veliko za malo denarja ?
Takrat, ko je manjše povpraševanje od ponudbe - v pred- in posezoni: npr. maja in v prvi polovici junija, delno tudi septembra, seveda oktobru, novembru, prvi polovici decembra, nato pa spet januar, februar, marec. Izrazito malo ponudb je čez Novo leto, delno pa tudi v času zimskih počitnic in Velike noči.
Pogosto potujete na ta način ?
Sam se praviloma odločam tik pred zdajci, predvsem zaradi narave in količine dela, ki mi otežuje načrtovanje, Ker še nimam družine se mi tudi ni treba prilagajati počitnicam, tako da nikoli ne potujem v glavni sezoni.
Intervju je bil objavljen v revije Horizont:
Andrej Pirc, strokovnjak za turistične ponudbe: Last minute ponudba ni vedno najugodnejša izbira
Besedilo: mag. Andreja Jernejčič
Foto: Maja Šivec